prijetna preprostost trenutka me je ujela za roko in odpeljala s sabo v neznano. zadnjih nekaj ur se iščem med sebi podobnimi in se nikakor ne najdem.
moje misli so skrite nekje med prsti tvoje in moje roke.
sklenjene tako po nesreči, samo po slučaju, ko se ena roka bežno dotakne druge. in se ujame v objem prstov. pogled prekrit z rdečico, ki prekrije lica in hitro izgine. potem pa toplo udobje zavetja...
mislim, da se zaljubljam v roke, v prste...
ali pa se zaljubljam v preprostost?
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar