ponedeljek, 23. maj 2011
Noč, ki bi lahko bila
trikrat pogledam čez ramo, če kdo hodi za mano. trikrat ni tam nikogar. trikrat si pomanem oči in potresem z glavo. in še v četrte slišim korake.
tihe, komaj slišne korake, ki kakor da bi odmevali poplesujejo po tihi ulici. zaslišim jih na steni. zaslišim jih v veži, mimo katere hitim. zaslišim jih tik za sabo.
zopet se obrnem, zopet vidim le prazno ulico, ki se vije za mano. vidim ulične svetilke, ki se s svojo pokončnostjo posmehujejo moji skrivenčeni postavi, ki se skriva pred sencami te noči.
topla noč je. mehka. ovija telo kot topla roka. zvezde migetajo na nebu in luna vzhaja izza obzorja, kot ogromen rdeč balon. rdeč ja. ustavim se in gledam, kako iz sekunde v sekundo postaja večji in večji.
za veliko belo ograjo, ki jo krasijo rdeče vrtnice zaslišim šum. zdrznem se in odhitim dalje. žal mi je, saj so vrtnice tako opojno dišale. spominjale so me na...
korak, levo, desno. izognem se glasovom, ki prihajajo po drugi strani ulice. skrijem se v temo veže, ki se mi ponudi. fant stiska dekle okoli pasu. ona se smehlja in hihita. prideta do njenih vrat. obstojita in se gledata v oči. iskrijo se. prav nerodno jo fant poljubi za lahko noč. prvi poljub mogoče? ona vstopi. on obstoji in se zazre v luno. nato odide. prižge se luč v sobi, odgrne se zavesa, odpre okno in ona se zazre za njim, gleda kako odhaja. ve, da bo prišel nazaj.
izmuznem se temi hišnega preddverja in odhitim naprej. bližam se. moj cilj je blizu. slišim osamljenega psa, ki se v svojih pasjih mislih pretvarja, da je divja zver, kako tuli v luno. najraje bi se mu pridružila in zatulila z njim. sprostila vse želje in misli na plano. potem bi lebdela nad zemljo, ker ne bi bilo ničesar več, kar bi me težilo.
še trikrat korak, okoli naslednjega vogala in v tisto ozko uličico. nato ven iz mesta. po stari tlakovani poti naprej. mimo prvega travnika in kozolca. mimo prvega potoka. čez mostiček na obrobje gozda. nato pa samo še za lučko, ki se sveti nedaleč stran. ustavim se pred vrati, potrkam. sedaj lahko snamem z glave ruto, ki je do sedaj zakrivala moj obraz. vrata se odpro...
...in izgubim se v tvojem objemu.
u.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar