življenje, ki beži pred mano. besede, ki ne pomenijo tisto kar bi morale. ura, ki tiktaka na roki. v spomin, v opomin, da čas beži hitreje kakor si mislimo.
življenje in priložnsti, ki se mi ponujajo so strašljivi. po hrbtu se mi sprehajajo mravljinci. dlake po telesu stojijo pokonci. strašijo me. bližajo se hitro.
počutim se kot da izgubljam nadzor...
vprašaj me, opozori me, vključi me. naj bom tudi jaz v midva in midva v meni.
midva v meni...
tam, tu, vedno? za vedno? ne vem... mogoče. mogoče ne. mislim da ja. ampak...
vihar misli, ki mi ne da spati. urejam, predalčkam. plaz. pa sem spet na začetku.
ljubim... izgubim...
tebe, mene, naju... predvsem mene. ker ne vem kdo sem. sem jaz ali kdo drug? zdi se mi, da sem le s tabo Jaz.
mogoča je nepopolnost, mogoče so igre in smeh, mogoč je ples dveh teles. najinih.
ljubim te.
u.
