Čudnost

in bil je drugačen  dan. tako svetel in tih, da so vsi čuti kar boleli od lepote. žarki so se sprehajali po zraku. se prepletali kot lasje deklice v kiti, ali pa kot najini prsti. lepo je bilo.
in zaprem oči in se prepustim vetru, ki me odnese nekam daleč proč. tu sem, da sem  s tabo. in ti si tu, da si z mano. sredi vsega pa je On, da je z nama.
včasih boli. tako je lepo. včasih čakam, da se zbudim in najdem tvoje telo ob meni. nikoli te ni. zato jočem.
najina življenja so vredna smeha. nekakšnega pomilovalnega, zabavnega smeha. takšnega, ki bi tudi nama privabil kisel nasmešek na obraz.
čudna sva... uživajva v svoji čudnosti...

u.