Preprosto, razigrano...

ne vem več kaj naj rečem, kaj naj storim.
dve poti se odpirata pred mano. dve poti, različni kot noč in dan.
strah me je, da, če se odpravim po eni, ne bom več našla poti nazaj na drugo. kako naj vem, da je ena prava? kako naj vem, da se življenje nadaljuje ob tej poti in ne oni drugi?
ne morem pričakovati, da kdorkoli odgovori na to vprašanje. sama bom morala poiskati odgovor in oditi po tisti poti, ki jo bom izbrala.

mladost lahko iščem v obeh. tvoj nasmeh je namreč poosebljenje mladosti. mika me le preprostost...

vem da razumeš...

povej kaj misliš...

u.