si, nisi, si... tam nekje. čez reko in za staro hruško, ki si jo predstavljam, da rase na tvojem dvorišču.sem in tja in čez in poprek. povsod. nikjer...
za velikimi očmi...
nekoč. zdaj. potem.
saj vem. še vedno. in za vedno. nikoli pozabljeno. nikoli izgubljeno.
še te nosim. vas nosim, tu nekje. kjer je toplo. da vam je toplo. da živite.
zanimivo je, da vas v nostalgiji še vedno najdem. nekje blizu, nekje daleč. nekje brez odgovora.
poskok z noge na nogo v jesenskem hladu. pričakovanje. pa spomin, da ni več. da je bilo pa je minilo... mogoče je še...upam... vsaj nekaj. vem, da je.
ker dobim odgovore. iskrene, tople.
take ta prave...
hvala ti.
pa nočem, da bi nama ostala samo še "kava". če sploh to...
in misli in spomini so isti. ravno včeraj sem razmišljala o hišici ob hiši...
hvala... za dneve, večere, ure, minute, sekunde.
s. kako si?
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar