skrivnosti so majhne in velike. take, ki te razveselijo... skrivnosti so besede in misli, ki se ti porodijo, ko najmanj pričakuješ, ali pa jih dolgo neguješ...skrivnost se porodi tako, da se nekaj zgodi... nato ta dogodek premlevaš in razmišljaš o njem znova in znova. vse se sestavlja kot sestavljanka.., majhen pogled tam pa tu naključen dotik... na to se zgodi misel. majhna in puhasta... taka ki se ravno prilega tistemu kotičku v tvojem srcu... malce je še sramežljiva... skriva se v sencah in pod cvetnimi listi... včasih... a le včasih! pokuka na plano in ti igrivo pomežikne... takrat srce znova hitreje zabije in lička se obarvajo z barvo makovih cvetov... ta misel se hrani z novimi pogledi in dotiki... ob vsake objemu zraste in je bolj prisotna... vse večkrat jo vidiš... vse večkrat srce hitreje zabije... zdaj se igra po igriščih tvojega srca... prekopicuje se in dela kozolce, se valja in poskakuje... vidiš jo, ko se skriva za oboki soban... na to ta misel postane popolnoma prisotna! tu je vsak dan vsak trenutek... trka na vrata srca in ti ne da spati... njene nožice pa kadar je res razburjena pomigljajo v trebuhu... ko pa ta misel postane res popolnoma prevelika, da bi jo nosil sam... takrat ti kar naenkrat poleti iz ust v ušesa nekega prijatelja. in takrat postane skrivnost... drobna nitka med ljudmi...
skrivnosti je težko deliti... deliš jo,ko si pripravljen. ko čutiš potrebo po besedah...
do takrat se izmikaš in se vprašanjem le neumno smejiš... še dobro da je velikokrat tema, da ne vidijo rdeče obarvanih lic...(:
nekateri delijo skrivnosti drugi povedo le z nekaj besedami, jaz pa vam mogoče povem prihodnjič... (:
Ni komentarjev:
Objavite komentar