Pogovori v moji sobi

zaspana sem... odpravljam se spat.
medvedek na okenski polici in zajček na omari se mi smejita. ja, ja, saj vem da je pomlad, pa da se ptički ženijo... pa kaj naj naredim? ju vprašam. bodi ti! mi pove medvedek. kako?! ja preprosto bodi vesela, nasmejana. saj znaš! mi z migotajočim smrčkom pove zajček.
saj veš kako gre tista pesmica: ...ne razmišljaj, ko si mlada! mi zaupa zabavna panda. drži se rim pa boš videla da bo šlo! še doda.
ah pa saj sploh ne vem če mi je všeč... zavzdihnem...
misliš na njegove oči? ko hodiš sama si predstavljaš da te drži za roko? zabrunda medvedek? da. zardim in priznam...
kaj pa metuljčki v trebuhu? se sedaj oglasi pajacek na gugalnici izpod mojega stropa. tudi ti me požgečkajo odgovorim. potem ti je vsekakor všeč se v en glas oglasijo vsi prebivalci moje sobe.
ampak tu so tudi nekatere ovire zamomljam bolj sama zase.
ah, pozabi nanje! mi zakliče pajacek na gugalnici izpod mojega stropa.
jaz pa ti to odsvetujem. se oglasi punčka s porcelanastim obrazom.
sedaj se vname burna debata!
pajacek, ki se brezskrbno guga na gujšknci visoko pod strop kot rada počnem tudi sama, je za to, da ne more it nič narobe.
punčka s porcelanastim obrazom pa glasno in z vsem nepotrebnim truščem in pompom, (pa vseeno pazljivo, da si ne pokvari šminke), zagovarja dejstvo, da lahko vse pokvarim.
če pajacek ne bi bil tako brezskrben in punčka ne bi pazila na svoj videz bi zagotovo prišlo do pretepa.
no te zadeve nikakor nismo rešili! pametno pripomni zajček z migotajočim smrčkom.
še celo noč sta se pajacek na gugalnici izpod mojega stropa in punčka s porcelanastim obrazom prepirala o tem...
jaz pa seveda celo noč nisem spala ker sta bila tako glasna...