mehkoba dneva se je za kratek čas prikradla pod moje okno. na stežaj odprto zeva v svet in lovi sončne žarke namesto mene.
in budilka zazvoni prezgodaj in me neusmiljeno potegne iz sanj v katerih bi ostala za vedno.
in lahko rečem, da sem skočila.v tako neskončno globino, da ne najdem poti iz nje, in si ne želim. ali pač.
in utripam v lovljenju sonca. in se naslanjam na ramo neznanca. in pokažem vsebino denarnice. malokomu.
in nato sestavim osebo iz večih obrazov. in popoln objem naredim iz mnogo rok. in poljub je iz mehkobe ustnic. vse v enem. in nihče ne ve kako zelo popolno je. in jaz ne vem, kdaj se bo iluzija razbila na neskončno koščkov.
in na nebu se razlivajo barve. odtenki oranžne in rumene, zmešane z modrino in črnino neba.
in oči potujejo po sobi, ko sledijo odsevu sonca na steni. in sapica poboža obraz.
pokrijem se in zaspim nazaj, da me nihče ne vidi. in, ko odprem oči, se zbudim v popolnem svetu. s popolnimi ljudmi, popolnimi barvami in mano, ki sem popolna. in ni mi všeč. ko se zagledam brez vseh napak, nisem več jaz. nisem nihče. in zbežim nazaj, čez svet sanj v realnost.
in pogledam se v ogledalo. čezenj se razpredajo tanke nitke. lepota počenega stekla se razblini ob dotiku, ob katerem zakrvavi dlan. in košček stekla, v katerem odseva moja podoba in ga dvignem s tal, pod sabo razkrije strupeno želo škorpijona. in njegova lepota me osupne in se zlije z mano.
kaplja krvi kane na steklo in nariše srce. in srce se razblini v odsevu. in moje oči postanejo modre in v njih se lesketajo tvoje.
moja najljubša roža je sončnica. zato komaj čakam, da pride poletje in se bodo rumeni obrazi zopet obračali k soncu. in rumena barva bo žarela in za njo se bodo skrile vse sence.
in hkrati si želim rdeče...
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar