za trenutek se je rdeča zopet zazdela prava rešitev... in se v naslednjem trenutku izkazala za napačno.
odprem steklenico vina, ki sameva v hladilniku in si ga natočim v visok, kristalen kozarec. požirek za požirkom bolj tonem v opoj... in všeč mi je. in pozabim na obraz s predirnimi očmi in na roke ki so objemale kozarec v mojih rokah. in na ustnice...
je že prepozno...
samo reci mi, da je bil le trenutek, in pozabila bom na vse.
u.
1 komentar:
lepo, težko..
Objavite komentar