in trikratnik dneva me zasleduje že sedem dni. no malo manj. in njegove oči me prebadajo s sulicami, da se mi ježi koža. ne boli. le skeli. tokrat na pravem mestu, ob pravem času. in me opominja, da živim.
vrnem pogled in se zazrem v oči.
in popijem kozarček vina, ki se zlato lesketa v odsevu ognja...
in zgodba se nadaljuje...
v neko smer že....
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar