vem, da je življenje težko. in srečna sem, da ga v tej luči še nisem ozrla. ne tako kot ti...
in želim ti stati ob strani in ti podati roko, ko boš plezal čez naslednjo oviro.
vem, da bo tudi zate nekoč zopet posijalo sonce. do takrat pa nastavi lice svetlobi lune. ne greje, a je lepa...
trikrat hura za prvi zvonček in malce grd pogled namenjen oblakom.
in naredim tri korake naprej, dva nazaj... zopet pokličem prijatelja in se zavrtim okoli svoje osi... okoli katere se vrti svet... trdno verjamem v to.
in beseda se zopet zlije z besedo in oba veva, da misliva enako...
in, ko pogledam čez ramo te vidim kako mi slediš. in vem, da si z mano vsak trenutek in počutim se enkratno...
želim, da nikoli ne odideš...
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar