nedelja, 21. september 2008
BODI...
BODI to kar si!
kako resnična misel. S. je razmišljala, da deluje nekako kot mantra... bolj kot ponavljaš bolj verjameš v to. misel se kar uleže vate in te zlepa ne zapusti...
me prepričujejo, da sem se uklonila svetu, družbi... sem se res? jaz pravim, da ne. sem le to kar sem.
...skoraj vedno... pa mi je žal za vse trenutke ko nisem...
bila sem na kraju. kraju, ki je skoraj vedno navaden. brez večjega pomena. toda enkrat letno dobi pomen za stotine mladih...
vsako leto je geslo drugačno, toda mislim, da bi moralo biti kar stalno geslo tega kraja: bodi to kar si!
pridejo mladi z vseh koncev in krajev, z vseh vetrov. pridejo osnovnošolci, dijaki in študentje. pa tudi tisti, ki se čutijo mlade le v srcu.
najlepše je to, da se nihče ne ozira na to, da ima nekdo lase pobarvane rdeče, roza ali pa zeleno. nihče se ne ozira ne to kako je drugi oblečen... nikogar ne moti prebodena ustnica, tetovaža na hrbtu ali pa samo preprosta navadnost. vsak je le tisto kar je.
zanimivo je opazovati ljudi (še posebno v vaši družbi), ko hodijo mimo. tako različni so, tako drugačni. in skoraj vsi pridejo z istim namenom. pozdraviti stare prijatelje, spoznati nove, malo zrasti v sebi in se pri vsem tem predvsem zabavati.
med njimi pa tudi jaz...
hvala ti, da sem lahko skakala s tabo pred odrom.
hvala tebi, da si na koncu le hotel, da ti podarim objem.
hvala tudi tebi, da si se smejal z nami...
bilo je lepo!
(zato je lahko tisti pikici z noskom... ne nosku s pikico lahko kar malo žal, da je bil predolgo skrit pod odejo...)
bodite to kar ste!
u.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar