Bi lahko?

se spomnite tiste risanke iz otroških let? ko je mali možic Bojan ustvarjal svoj svet?
vedno sem jo imela najraje...
vedno me je tako navdihovala...
vedno sem si želela biti taka kot on...

zdaj ko bo neznani umetnik znova pobarval naravo s svojimi prečudovitimi barvami, pa sem zopet pomislila nanj...
kako lepo bi bilo če bi lahko barvala. v roke bi vzela čopič in tri lončke z barvo. modro, rumeno in rdečo...

ko bi moje misli prepredala črna koprena žalosti bi na nebo naslikala rumeno sonce, ki bi pogrelo moje srce...

naslikala bi trobentice pozimi in sneženega moža poleti.
naslikala bi si kepico sladoleda, ko bi si ga zaželela. ne raje dve...
pa jagode s smetano, ki bi jih pojedla z nekom posebnim...
naslikala bi balonček v obliki srčka, ki bi ga podarila mimoidočemu...

naslikala bi kombi v treh potezah...
bil bi modre barve z mavrico. za notranjost pa bi porabila malo več časa.
notranjost bi bila ogromna. z jogiji za vse... razen za tiste, ki jih ponoči rado zebe in se raje privijejo h komu v objem...
pa velik vedno poln hladilnik za naše trebuščke...
s stropa bi visele ladjice. sem videla , pa mi je bilo zelo všeč!
na oknih bi bile zavesice, v vijolični barvi...
na koncu pa še radio, z najbolj všečno glasbo...


naslikala bi hišico. majhno, ravno dovolj veliko za tri družinske člane... pa mogoče še za kakšnega... podarila bi jo mojemu bratcu... dizajnerski detajli bi bili po njegovi izbiri

naslikala bi vsem ljudem nasmehe na obraz... mogoče bi komu dodala tudi brke...
pa iskrice v očeh...
naslikala bi bel oblaček v obliki kitare na nebo...
pa kolo... rdeče in rumeno...
naslikala bi si liziko z okusom po sreči... lahko jo narišem še komu...
pa veliko jablano s polno rdečih jabolk... fantazijo...
naslikala bi veliko rdeče srce in ga razdelila med prijatelje...


nato pa bi naslikala še ropotuljico za dojenčka z najlepšim imenom...






u.