Piknik

kako se reče osebi, ki jo poznaš, toda ne tako močno? ni prijatelj. mislim da je potem znanec...
se pravi imam znanca.
ta znanec je deček, mogoče fant, nikakor pa ne mož. rad se ponaša s sabo in s svetom. včasih pa se tudi svet ponaša z njim. ta znanec ljubi višave in padce...
nosi se visoko. previsoko. včasih.
ima svoja prepričanja. hotel pa je spremeniti tudi moja.
daj poizkusi. enkrat v življenju moraš to doživeti! res! to je del odraščanja! ali pa se morda bojiš? moja prepričanja pa so počasi že usidrana vame in nekdo se mora res potruditi, da jih spremeni. še sreča.
ta znanec je na ta deževni, na trenutke malo sončni, predvsem pa skoraj ne več šolski dan, nadaljeval s pitjem neke pomanjševalnice.
ostali smo igrali nogomet z mokrimi čevlji nato pa tudi brez, izgubljali žoge in bumerang...
ali naj ne bi bumerang priletel nazaj v roko?
se podajali in zabavali... skratka lahko bi rekli, da smo preživljali zanimiv moker dan.
pa čeprav je takrat, ko sem prispela izgledalo bolj slabo... ena velika smreka ni bila dovolj velika za streho nad tako obilico zabave željnih glav. kaj kmalu pa so tudi tisti malo bolj sladkorni zapustili svoja zavetja pod dežniki in smreko. in se prepustili volji narave. še je padle kakšna opazka, da je organizacija vremena bolj slaba. a v opravičilo sem imela tehten argument, da sem na žalost izgubila telefonsko številko odgovornega.
v tem času je ta znanec napolnil svoje rezervoarje in se odpravil k reki... početje bi lahko opisali z neko vidrasto metaforo..


pa je to zabava? ne hvala! sem popolnoma vesela. pa čist fajn se mam. domov se bom vrnila brez slabe vesti... prijateljem bom pa tudi znala povedati kaj o tem dnevu, moje spominske datoteke ne bodo prazne...
kar pa si za tega znanca ne bi upala trditi...

(malo pozno pa bolje kot nikoli)
mel smo se fino!!



u.