Biti

bíti bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; běl (í i)

1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež
bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla;
debele kaplje so mu bile v lice; veter jim
bije v obraz; toča bije po strehi / preh.,
pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem;
pren. luč bije v oči; trušč nam bije v
ušesa // udarjati z nogo, z roko ob kaj:
biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti
ob tla / konj bije in grize brca; togotno
biti okoli sebe

2. dajati komu udarce: bije in udriha;
biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot
živino; biti se po čelu // knjiž., z notranjim
predmetom udeleževati se oboroženega boja:
biti odločilno bitko; biti boj s
sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti
hude duševne boje

3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom
naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije;
preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže
tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila
osmo osem; brezoseb. deset je bilo;
pravkar bije pet

4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in
krčenjem ritmično poganjati kri po žilah:
srce mu še bije; srce bije divje,
hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še
bije / knjiž. kri živahno bije po žilah

5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na
zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko
je videl, da gori, je stekel v zvonik in
začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona
je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi
bilo treba biti plat zvona // star. z
udarjanjem povzročati, da glasbilo
oddaja glasove; igrati, tolči: biti na
cimbale; biti v boben

bíti sem [səm] nedov., si je smo ste
so; bóm bóš bó bómo bóste bódo, stil.
bóte bójo, stil. bódem itd.; bódi bódite in
bodíte; bíl bilŕ biló in bilň bilě in bilí bilč
stil. bilé, stil. bíla itd.; nikalno nísem nísi ní
nísmo níste níso (i bọm bọdem nísem)

I. v osebni rabi

1. izraža materialno ali duhovno navzočnost
v stvarnosti: še so stvari, ki
jih ne poznamo; ali je kak izhod? red
mora biti / poudarjeno sň znamenja, da se
obrača na boljše / bolnik ne bo več
dolgo; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri
sinove

2. navadno s prislovnim določilom, s širokim
pomenskim obsegom izraža navzočnost v
prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri
je raslo drevo; hiša je sredi polja stoji;
drva so na dvorišču; v vsakem človeku
je kaj dobrega; v knjigi so napake; v
vodi je kisik; za gozdom je travnik

kako veliko pomenov ima beseda biti...

moja dva najljubša pomena sta:
biti, obstajati, biti tukaj zdaj in popolnoma...
vsak kdaj, pa kdaj odtava... toda ne maram ljudi, ki so med pogovorom z mislimi popolnoma drugje...
le stežka smo le tu in zdaj... včasih nam uspe... včasih si želimo, da nam ne bi bilo potrebno izbirati med dvema stvarema, med dvema prijateljema...
poleti ta beseda dobi nov pomen... lažje si kar si... več je časa... manj obveznosti... ni hitenja s kraja na kraj...
vse se odvija tako počasno....
le kdo se je spomnil da maja še ni počitnic? pa saj je že poletje!!

moj drugi najljubši pomen pa je: srce mi bije hitreje, ko sem s tabo...
ne vem mogoče je kriv vpliv pozne pomladi, že skoraj poletja...



ali pa je kriv samo kamen, ki mi je z vrha stene (skoraj) priletel na glavo...