ponedeljek, 7. marec 2011

Še vedno si tu...

včeraj sem zopet pomislila Nate. saj ne da ne pomislim na Tebe pogosto... le včeraj sem resnično Pomislila. se še spomniš kako Si mi včasih privabil nasmešek na obraz? se spomniš kako Si v meni prebudil tisto neustavljivo željo po še? željo po vsem, kar mi ponuja življenje. po dobroti, po ljubezni, po Tebi. se spomniš??
vem, da se. in vem, da Si še vedno tu. le jaz Te ne opazim vedno in velikokrat preslišim tvoje besede.
in zazveneli so otroški glasovi in Te častili. in jaz sem zopet zapela z njimi...
presenečenje.
presenetila sem samo sebe in lesk v očeh je presenetil odsev v ogledalu.
bilo je lepo...

 
in nasmeh in smeh sta me presenetila. in zahrbtnost potrla.
zopet smo se znašli v vrtcu. in najboljša šala je, ko nekoga potegneš za lase... nato se gremo kriminaliste. in jaz ne vem če si želim vedeti kdo se šali na moj račun.
bel prah na ključavnici in prstni odtisi na mojem kolenu. le čigavi so?
vrv v vodi in zadovoljni obrazi. skrivalnice ob ribniku in nasmešek namenjen meni. napačen...

in odšla bom na morje. mogoče... kar tako, da bom namočila prst v slano vodo. mogoče se nasmehnem komu. mogoče.

verjetno ne...

u.

2 komentarja:

Tilen pravi ...

Ne vem, če smem? Malo spremljam tale tvoj blog.
Če bi Ga rada spet slišala:
nickvujicic.si

Pridi pogledat, tam bomo tudi ljudje, ki se bomo z ljudem pogovarjali o Njem. ;) Pa lep dan!

t'mala pravi ...

Hvala!
mogoče pa res pridem :) ...