poplavljen dan je danes. dež ne poneha in zemlja ne sprejema več vode v svoja nedrja. luže in lužice, potoki in potočki nastajajo na travniku. vidim blesk strele in slišim grom, ki bobni po nebu. prijetno mi strese telo. skupaj z dežnimi kapljicami, ki škrebljajo po strehi, me pomirja. pomirja občutke nesprejemanja, zavračanja in odtujenosti.
čutila sem poglede na zatilju in ostre sulice misli naperjene vame.
voda bo odnesla s seboj vse kar je slabega. očistila me bo nepotrebnih stvari in mi pokazala pravo pot. ne vem kako in ne vem zakaj, ampak bo. kapljice nežno polzijo z listka na listek, se zrcalijo druga v drugi in potisočerijo svoj odsev. padejo z neba in se združijo. odidejo po poti navzdol in samo navzdol. do morja. do svobode.
ne vem kaj je resničnost in kaj ne. tako čutim...
moja glava je poplavljena z mislimi. na nekoga. na nekaj. voda upada. a misli je vedno več...
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar