včasih sanjam. sanjam sanje, ki me popeljejo do neba in me ne spustijo nazaj na trdna tla. sanjam objeme in dotike. še ne doživete trenutke, ki bežijo stran od mene. sanjam njega... nekoga, nekje tam daleč daleč stran. še ne poznanega, z nasmeškom, ki mi še ni polepšal dneva in z rokami, ki me še niso objele.
zdaj vem, da sanjam nove sanje, ki zastirajo stare. te so bile preveč prisotne. predolgo.
sanjam in se zbudim. zavedam se noči, hladnega piša, ki veje skozi okno. oči begajo po prostoru in ga iščejo. praznina, samota... ampak slike in občutki so tako resnični in prisotni, da se zdi kot resničnost.
resničnost sanj.
spet upam, a ne isto. spet sanjam, a druge sanje. spet trepetam, a v drugačnem ritmu.
spet živim... svoje življenje.
Ich bin sehr sanft nenn
mich Kamille
meine Finger sind zärtlich baun
Kirschen in deiner Hand meine Nägel
Flügelschuppen von Engeln liebkosen ich bin
der Sommer der Herbst selbst der Winter im Frühling
möchte ich bei dir sein du
zeigst mir das Land wir gehen
von See zu See da braucht es
ein langes glückliches Leben
die Fische sind zwei
die Vögel baun Nester wir
stehen auf demselben Blatt
sarah kirsch
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar