Sein Blick ist vom vorübergehen der Stabe
so müd gevorden da er nicht mehr hält.
Ihm ist, als ob es tausend Stäbe gäbe
und hinter tausend Stäben - keine Welt.
Der weiche Gang geschmeidig starker Shritte
der sich im allerkleinsten Kreise dreht,
ist wie ein Tanz von Kraft um eine Mitte.
In dem betäubt ein großer Wille steht.
Nur manchmal hebt der Vorhang der Pupille
sich lautlos auf, dann geht ein Bild hinein,
geht durch die glieder angespante Stille
und hört im Herzen auf zu sein.
počutim se ujeto. za zidom svojih občutij in trenutkov življenja. z vsako besedo, ki jo izrečem se želim osvoboditi, a se še bolj ujamem. bodimo ti in jaz in... in nihče drug. bodimo zdaj in vedno. nekdo. ne več ti. ne več zdaj. ne več v tvojih mislih. v mojih še bivaš. pa ne veš.
bežim...
Od kroženja po kletki utesnjeni
njegov pogled je truden in načet.
In zdi se mu, da tisočkrat zgoščeni
drogovi so mu zatemnili svet.
Okretna hoja, polna veličine,
ki se v najmanjšem krogu zdaj vrti,
je kakor ples moči okrog sredine,
kjer silna volja vklenjena sedi.
Le včasih tiho dvigne se zavesa
zenic - Pod njo zdrsi odsev sveta,
gre rahlo skoz napeti mir telesa -
in potemni, ko pride do srca.
stran in samo stran... od svojih misli, od svojega srca...
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar