vdihujem topel zrak in se stapljam s svetom... pozabljam bolečino, ki ostaja v telesu, in plavam v oblakih. čakam na jutri, ki pride prehitro in prepotihem. bojim se, da odide in se ne vrne več.
zaporedje vdihov in utripov srca mi povroča težave. mislim na vdih in izdih, drugače bi pozabila. predolgo je nekdo dihal namesto mene. preveč hitim...
svet sanj je spet navidezno postal resničnost... samo domišljam si. a, ko zaprem oči, je vse tako realno in... ...možno.
če-je v sanjah zamenjajo ko-ji. in svet je lepši. upam...
še vedno ostaja moj svet.
oblaki prekrivajo nebo kot odeja, ki pokriva otroka. nežno in skrbno. materinsko nam preprečujejo gledati zvezde in iskati neskončnost. bojijo se, da bi se vzpeli in padli.
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar