razpoloženje niha kot gugalnica. včasih imam glavo v oblakih... že naslednji trenutek lahko popolnoma mirno omahnem v brezčasnost in nastanejo potoki in življenje se postavi na glavo. prebijam se skozi dan, enkrat z nasmeškom, drugič s solzami v kotičkih oči. vse je premalo in preveč zame. pričakujem čudeže, upam na najboljše. ne vem. smem?
ali pa spet ne. se skrivam v kotu. razbijam spomine. in kričim v blazino. prikrito.
življenje se skriva pred mano, čeprav se je igra že davno končala. skok v prihodnost in svet se podre. kot domine. črno bele. brez barv.
pričakujem nasmeh, svetujem prijatelju.... se odmikam, gledam objektivno in iščem najboljše. prihodnost. vem. ne vem.
dobe so dolge v neskončnost, a čas beži. ne obupam.... živim... čakam...
predolgo.
čakam...
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar