Kaplje

prvič to jesen sem imela premočene čevlje. prvič to jesen sem opazovala kako kapljice polzijo z mojih las. misli mi drsijo v čas neskončnih deževnih napevov po strehi avtomobila in nočnih potepanj po krajih za ograjo.

dež neskončno lepo in pomirjujoče udarja po strešnikih. spira vse misli stran, stran od mene. všeč mi je takrat, ko ne mislim. všeč mi je, ko se mi ni potrebno vsak trenutek znova in znova postavljati na realna tla. težko je. in pritiska me k tlom. težko mislim in diham. zrak je po dežju vedno svež...
rada bi, da bi skupaj skočila v lužo...

poslušam kapljice... odnaša me daleč proč... stran od tu. stran od zdaj. stran od tebe. stran od MENE. 

u.