ko se srečata dve duši sploh ni pomembno... kaj? nič ni pomembno... edinole to, da se imata ti dve duši radi...
jezik v katerem govorita je še najmanjša ovira... važno je, da se zabavata...
lahko bi rekli, samo da je družba fajn.
zjutraj se je vstalo. zgodaj. skoraj malce prezgodaj za nekatere izmed nas...
peljali smo se, zehali in bili zadovoljni, da smo.
takoj ob prihodu je kakor, da bi rekel mizica pogrni se! miza se napolni s primorskimi dobrotami... močan zajtrk. pa saj bomo delali...
malce se spogledamo in že nam grem delo kar dobro od rok. za letos pravijo da je bera dobra.malo se zapoje s počenim glasom. malo samo zabrunda za ozadje. malo smo se nasmejali zbadanju z nekakšnimi golobčkastimi opazkami.
motivi so lepi... prečudoviti... če ne bi pogrešala gora, bi živela tu. tukaj kjer je mehkejši zrak in so ljudje bolj nasmejani, tukaj kjer je dobra hrana in se prepeva ob vsaki priložnosti...
lepo je...
ona je tisti beli cvet v naši družini. soočena s tragedijo, a vseeno tako svetla. tako zelo ji privoščim njeno srečo! želim ti, res iskreno želim, da ti On podari tudi največji blagoslov...
ko se srečata dve sorodni si duši se primeta za roke in poletita v nebo... vrtita se med oblaki in zasanjani opazujeta sončne žarke...
besede sploh niso pomembne, niti potrebne.
pogled pove vse...
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar