je bilo...
mislim. spet je bilo lepo.
ne čisto tako, ne čisto na tisti način... pa je vseeno bilo!
malo smo bili tu, malo tam... ne vsi...
pojedli neko nič hudega slutečo živalco. pa tortico za povrhu.
pogledali kako nežna roka teme prekriva mesto. ter kako hiške, kakor, da bi se bale teme, druga za drugo prižigajo luči.
nato pa še sprehod ob podobah preteklosti...
bilo je čarobno... pa mrzlo...
kakšna beseda zleti iz ust ob takih večerih... pa je res. pa mogoče ni. ne vem. ne zaupam si.
pa bo prišlo na dan. za sedaj pa le to, mogoče imaš glede tiste stvari še kako prav...
rada imam jesen...
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar