nedelja, 31. avgust 2008
Pogrešam!
me pogrešaš?
jaz te!
pa vse kar paše zraven tudi.
pogrešam!
tiste pogovore.
bili so iskreni, resnični, ljubeči...
enkrat z vonjem po pokošeni travi in z bilkami v laseh, na mestu, ki ga ti nimaš ravno v najlepšem spominu...
drugič v avtu, ko me pripelješ domov...
pogrešam objeme... v njih sem se resnično našla. bili so tolažba.
pogrešam kuštranje las...
pogrešam skakanje po lužah...
pogrešam!!!
pogrešam vse kar je bilo.
je še? ne vem... ne znam razbrati pomena teh besed. pa besed ni veliko.
veš bi razumela. če bi le rekla.
mi je lepo, da je tako kot je. med vama. skupaj rasteta.
toda počutim se, da se MI izgubljamo v tem zunanjem izginjajočem svetu.
pa ne vem kako naj ti povem. zato pišem. upam da razumeš.
u.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar