vstala sem... težka je. pa lepa. bit med ljudmi s katerimi se razumem... pa se spomnim. danes je tisti dan. dan, ki ga zares z veseljem praznujem... dvajset let nazaj se je zgodilo... ni toliko... sploh pa ne toliko kot misliš ti...
pa sem pobegnila... domov... in čakam, čakam...
pa so le prišli... s polnim prtljažnikom prtljage, in polnimi glavami zamisli...
pa smo šli in smo iskali... med debli dreves in ostrim kamenjem... po nekem bregu. tam zgoraj nekje...
in smo tudi našli. v zavetju neke skale. malo počrnele. v zavetju gozda in z melodijo reke v ušesih..
pa so bile svečke in torta.. presenečenja... mi je všeč, da ti je všeč...
bilo je čofotanje... skakanje... jedače pa dovolj za cel teden...
zvečer še čisto pravo namakanje... raje se ne spomnim na elektrarne in tovarne višje...
nato pa še spanje... z vami ob sebi...
kot smo že rekli, mi smo posebni. počnemo lahko vse. ampak ne vsak sam, ampak vsi skupaj....
Pomeniš veliko!
P.S. : S. ni stara!
u.
1 komentar:
slike še pridejo...:)
Objavite komentar