zjutraj me zbudi sonce, ki posveti skozi okno. kako lepo, kakšna lepa svetloba. skozi napol odprto okno zaveje vonj po pomladi, po svežini. napol odprem oči in se pretegnem. že prva misel je namenjena tebi. začutim tisto prijetno ščemenje, ki priča o življenju. še živim.
nasmešek. poljub, ki ga pošljem v mislih, na speč obraz. tako miren, tako spokojen.
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar