matematično nemogoče, a vseeno prisotno. hkratnost tako nemogočih dogodkov se izključuje. na žalost ne iz mojih misli. ali iz tvojih. v mojih se, priznam, počasi briše. ne vem kaj mi je, da počnem stvari, ki jih. vem, a mi ni žal. niti za sekundo, niti za najmanjši možni trenutek.
hop v tvoje misli. in ostanem tam. in ne grem nikamor. in ne boš se me znebil. nikoli.
moje roke so prekratke, da bi te dosegle in moje misli prešibke, da bi te imele samo zase. sovražim se zaradi tega. poznaš me.
snežinka, ki mi je padla na nos mi kaže barve sveta v drugačni luči. kot kalejdoskop se spreminjajo in utripajo. zase. tako samosvoje so. kot si želim biti jaz.
bodi. sem.
pojdi. grem.
smejem se na ves glas, neki že dolgo nazaj slišani šali.
sem jaz in sem hkrati nekdo drug. postila bi vse za sabo in se ne vrnila.
pa vseeno ljubim. vse trenutke, vsa srca, ki me imajo rada, in vse poglede, ki se mi smejejo.
rada bi bila vijolična. sem le temno rdeča....
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar