korak za korakom napredujemo po svoji poti. iščemo majhne steze včasih prikrite, zakrite, ki naj bi nas pripeljale do cilja. včasih je pot široka. takrat je tudi korak lahek in igriv. a poti, ki jih iščemo, so nam izziv. popestrijo nam čas, čeprav smo včasih izgubljeni in ne vemo kako naprej. velikokrat, ko je pot najtežja, naletimo na prelepe trenutke. tolmune in sončne zahode, ki nam vzamejo sapo in zapolnijo srce. pot se vzpenja in spušča, nam razkriva poglede v daljavo. mi postavljamo nogo pred nogo in nadaljujemo. preplezamo ta in naslednji kamen in se ne ustavljamo. včasih nas ožulijo čevlji in popraska grmovje, a sledimo poti. vedno s Sopotnikom. nekom, ki nam je vedno na voljo za pogovor. včasih s oziramo nazaj, na že prehojeno pot, in se spominjamo preprek, a predvsem lepih trenutkov.
tako smo potovali. vsi skupaj, z nahrbtniki na ramah in težkimi nogami.
tako potujemo vse življenje.
vedno najdemo ljudi, ki nam pomagajo. z nasmeškom, dobro mislijo ali pa kozarcem vode.
vedno najdemo ljudi, ki nas gledajo postrani.
a to je življenje. potrebno je nadaljevati. potrebno je postavljati nogo pred nogo. ptiti na cilj. pa čeprav cilja ni in je tu le pot. in za to pot je vredno nadaljevati.
plavam skozi življenje. sedim na obali in opazujem sončni zahod... se kopam v tolmunih.
sama, a ne osamljena...
za trenutek...
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar