Sanje

 včasih si želim, da bi tekla ne hodila. včasih si zaželim, da bi skočila in ne stala, da bi govorila in ne molčala.
včasih.
včasih pa si želim, da bi le spala. zatisnila oči in samo sanjala. sanjala svoje sanje, živela v svojem svetu. brez vseh in z vsemi.
v sanjah je dovoljeno vse. vse je mogoče. kadar hočeš poletiš. takrat si svoboden. lahko postaneš sokol, mogočna ptica vetra. ko se tako počutiš, se pogrezneš v zemljo in se skriješ pred vsemi, ali pa samo zamižiš in že vsi izginejo. in si samo ti in nihče drug. in tvoje misli so samo tvoje. in besede izrekaš v barvah. in glasba ima vonj resja poleti. samo zaželeti si je treba...
v svetu sanj lahko živiš drugo življenje. lahko živiš življenje, ki si si ga zapisal v zvezde. tam so vsi oblaki mehki, vsi nasmeški pristni in vsi prijatelji pravi prijatelji.
tam zares lahko živiš v rumeni hiši z modrimi polkni. tam imaš res lahko nekoga rad in on tebe. tam vztrajaš in upaš...

samo zapreš oči in že si v svetu sanj. že pobegneš težavam in bolečinam.
sanjski svet, je svet v katerega pobegneš, ko si najbolj na tleh. je svet, ki je mehek in topel in brez gravitacije, ki bi bila kriva za trde pristanke na tleh...

a žal je tako, da ko odpremo oči, se vrne pravi svet. svet v katerem zmaga tisti, ki se zna pobrati s tal in ne tisti, ki ostane nad tlemi.
takšen svet, v katerem si ti tisto kar je največ. v katerem šteje cilj in ne pot. in v katerem je upanje precenjeno.

rada bi iskala pot. cilj je tam nekje, daleč za obzorjem. neznan. še ne viden. pot pa je tu in zdaj. jaz sem namreč svoja in čas, ki mi je namenjen, je moj.
trenutno pa me najdete za mavrico. tam nekje v kotu vijolične.
bojim se namreč odpreti oči in mogoče ugotoviti, da sem ostala sama.


u.