...skozi napol priprto okno je vstopil v sobo. opazoval jo je medtem ko je spala. nežno dihanje. in zaprte oči. rad je gledal kako spi. bila je tako mirna. tako lepa...
...vedela je v kaj se spušča. v tistem gozdu je strašilo in ljudje so izginjali. govorilo se je o škratih in vilah. o trolih in nimfah.
pogumno je zakoračila v gozd. v tisti temni noči polni nepričakovanih svari. ni vedela kaj naj bi se zgodilo. le čutila je, da mora tja. na jaso kjer ga je prvič uzrla. tako bleščečega v mesečini. ko se mu je koža svetlikala kot na tisoče diamantov...
...maja je bila že prevelika, da bi verjela v čarobna bitja. štela je namreč že celih devet let. medtem, ko so njene sošolke še polagale zobke pod blazino, je ona že zdavnaj ugotovila, da se pod blazino ne splazi zobna vila. starši so bili tisti, ki so jo obdarovali.
ravno se je odpravljala spat, ko je v omari zašuštelo. odgrnila je odejo. vstala in pokukala v omaro. obstal je odprtih ust. le kdo ne bi, če bi v svoji omari našel prekopicevajočega se škrata...
...takrat se je obrnila. počasi, kot da bi čutila, da jo nekdo opazuje. pogledala je v smer za svojim hrbtom. osupla je bila nad modrino in prodornostjo oči, ki so jo opazovale...
življenje v gradu, večna ljubezen. pravljica. pravljica o življenju. pravljica v življenju.
pomen sanjskosti, nadrealnega in neresničnega mi je nedosegljiv. ne ločim med stvarnostjo in fikcijo. je, kot da bi segala po nečem grozno oddaljenem, ki bi se hkrati z mojim približevanjem oddaljevalo. mojim počasnim in okornim korakom proti spoznanju nasprotuje svetlobno hitro odmikanje stvarnosti. proč. od mene. od moje zavesti.
življenje si tako neznansko idealiziram, da nekako plavam čezenj v svojem milnem mehurčku mavrične barve. od težav se odbijem in lebdim naprej. če pa se milni mehurček že ravno razpoči, me kmalu ujame lebdeča preproga. ali pa kaj podobno pravljičnega.
le včasih se zgodi, da priletim na tla. pa še takrat upam in sanjam o princu na belem konju, ki me bo prav gotovo rešil iz težav.
vsakomur se lahko pomaga. vse težave se lahko razreši. in vsi na koncu najdejo nekoga, ki ga ljubijo in, ki ljubi njih. moj svet.
vsaka stvar ima svoj namen. za dežjem vedno posije sonce...
močno verjamem v to.
v vsakem človeku je nekaj pravljičnega. v njegovih potezah mogoče. lesku oči. ali pa mogoče v načinu izgovorjave besed.
vsakemu človeku se vsaj enkrat v življenju dogodi nekaj magičnega. ravno pravi čas te zbudi najlepši sončni žarek tisto jutro. začara te pogled, ki ga ujameš čez nabito polno dvorano. kar naenkrat zagledaš svet v tako prelepi luči, da ti vzame sapo...
moj svet
moje sanje
moja resničnost
u.
