nedelja, 3. april 2011

tako  zelo prav imaš. in tako zelo si lep...


in bilo je poletje. takšno kakor ni bilo nobeno drugo... v tistem poletju sta se našli dve duši, ki sta mislili da sta izgubljeni. nato pa sta poleteli in si podali roke.
ne vem kaj naj bi bilo tisto. tisto nekaj, kar bi me popeljalo k tebi. kar me je popeljalo. ti veš.
včasih bi najraje odšla. veš zakaj. in veš, da bi bilo lažje. a ne znam. nevedna sem in naivna. zatisnem si oči in mislim, da me nihče ne vidi.
in skočim v neznano. prizadenem te z vsako besedo, ki jo izrečem. z vsakim gibom in dejanjem te bolj izgubljam...
hitim. in te ljubim. odhajam. in čakam.

u.

Ni komentarjev: