Luna

kaj se skriva za luno? za vsemi kraterji in dolinami? na tisti črni, nevidni strani, ki kakor, da ne obstaja?
v noči, kot je današnja, ko z okna opazujem svetel plošček na nebu, in ko mi mesečina ne pusti spati, si zaželim, da bi odletela tja gor med zvezde in preverila.
mogoče se tam skrivajo majhna vratca, ki me popeljejo v poseben svet. svet tam zadaj... za očmi, za mislimi. v svet, kjer nič ni narobe in nič ni prav. kjer je vse obrnjeno na glavo in, ki bi me sprejel v moji otroškosti. tam kjer so drevesa oranžna in nebo zeleno. kjer čutiš veter v laseh in se po nepotrebnem obremenjuješ s praskami, ki jih narediš. kjer spanec potegneš dolgo v nedeljsko jutro, ali pa tudi ne... ravno tako storiš, kot si tisti čas želiš. iz principa.
tam metulji sedajo na cigaretne škatlice in milni mehurčki se ne razpočijo. tam se postaviš na glavo in poslušaš kri, ki buči v ušesih. brezskrbno. kar tako. tam bi se igrala s prsti. en palec, dva palca, pet palcev. tam bi se vsi vozili s kolesom. s pedali ali pa brez.
čakala bi na sončni zahod modrega sonca, ki nikoli ne zaide. ujela bi vlak, ki je že odpeljal. splezala bi na drevo in se do sitega najedla češenj pozimi. lastovki bi pripela sporočilo na rep in ji pustila da odleti v tople kraje. ne vem kaj piše v pisemcu. ne vem komu je namenjeno. štela bi utrinke na nebu obsijanem od sonca in vse želje naglas zamolčala. v pijanosti bi hodila še bolj naravnost. in pila bi jagodno vino iz norveških jagod. in jedla najboljšo morsko hrano iz sahare.
pozdravila bi malega princa in njegovo vrtnico, zaklicala vprašanje učenjaku in napisala knjigo o vplivu sonca na medvede.
zamislila bi si kotiček, pokrit z mahom in ob vodi, kjer bi zaspala...
... in se rodila dvajset let prej...

u.

Never is a promise

You'll never see the courage I know
Its colors' richness won't appear within your view
I'll never glow - the way that you glow
Your presence dominates the judgements made on you

But as the scenery grows, I see in different lights
The shades and shadows undulate in my perception
My feelings swell and stretch; I see from greater heights
I understand what I am still too proud to mention - to you

You'll say you understand, but You don't understand
You'll say you'd never give up seeing eye to eye
But never is a promise, and you can't afford to lie

You'll never touch - these things that I hold
The skin of my emotions lies beneath my own
You'll never feel the heat of this soul
My fever burns me deeper than I've ever shown - to you

You'll say, Don't fear your dreams, it's easier than it seems
You'll say you'd never let me fall from hopes so high
But never is a promise and you can't afford to lie

You'll never live the life that I live
I'll never live the life that wakes me in the night
You'll never hear the message I give
You'll say it looks as though I might give up this fight

But as the scenery grows, I see in different lights
The shades and shadows undulate in my perception
My feelings swell and stretch, I see from greater heights
I realize what I am now too smart to mention - to you

You'll say you understand, you'll never understand
I'll say I'll never wake up knowing how or why
I don't know what to believe in, you don't know who I am
You'll say I need appeasing when I start to cry
But never is a promise and I'll never need a lie

Fiona Apple

preveč danih obljub. preveč izrečenih besed.

vikend prelep, da bi ga opisali z besedami, a vseeno se konča s kamnom na srcu.

takrat, ko najdeš skrit kotiček sredi ničesar, obdan z gozdom in reko, takrat veš, da si srečen.

u.

Črno-belo

rdečarumenazelenamodraoranžnavijolična.
vsebarve.nakoncupabovsečrnobelo.
v barvah...


u.

Milni mehurček

korak naprej, korak proti vrhu.
da, neznano in pozabljeno. občutki in čustva, ki me prevevajo.
prelepo, da bi bilo res. pa je... 

milni mehurček sem. odmeva mi misel v glavi in mi ne da spati. milni mehurček, ki ga veter nosi skozi življenje. včasih mirno, včasih hitro in neobvladljivo. v tem trenutku me orkanski veter premetava sem in tja. kot po čudežu se mi uspe izogniti vsem nevarnostim in preprekam. vrže me v steno, zajame me vrtinec... zdaj.
a včasih, ko je veter najbolj divji, me odnese v višave. pod jasno, modro nebo in v nočeh pod zvezde. tam globoko vdihnem. zajamem vase življenje, ki veje iz modrine. umirim se. prepustim se vetru in se ne bojim.
ne bojim se... pozabljeno. premalokrat se ne bojim. prevečkrat diham prehitro in v krčih. takrat ne živim. strah mi napolni telo. ostane le moja lupina. z nasmeškom na obrazu...
misli ni. glava je prazna. tako veliko in tako malo hkrati je potrebno, da se ne bojim.

samo sedim in se počutim lahko. za pomladansko čiščenje je že prepozno, za jesensko prezgodaj. a nered v glavi se ureja in odvečnost v vsakršni obliki roma v smeti.

takrat, ko mi bo spet veter mršil lase, se ne bom bala...

u.