zopet sem odkrivala spomine zakopane globoko pod kamnitim podom... vonji in pogledi so tako znano in nepričakovano vdrli v mojo zavest. življenje se prebuja naprej in se ne meni zame, ki stojim... želje in misli se vsakokrat podvajajo v dvojino. iste, a neuslišane.
življenje je težko dokler ne poslušaš srca. morda je takrat še težje, a je tvoje in samo tvoje. srečno.
s počenim glasom in težkimi vekami se je končal dan. sonca poln. vonj morja in toplota kamenja te zlahka zazibata v spanec. najraje bi se zleknila nekje daleč od vseh misli in zbežala. stran. dlje in daleč.
poslušam svoje misli....
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar