...plavam po svetu. kot barka v viharju. sem in tja, tja in sem.
brez nadzora. zase. res!?
ničesar ne vem. o sebi. o tebi. o svetu. učim se. vsako minuto, sekundo in svet. učim se obraze, podobe, besede... naštevam pojme, mrmraje v brado, ponavljam sama zase. skiciram in rišem. zapisujem in urejam. za vse ostale, le zase ne. iščem pomene krivulj in pik videnih v sanjah. razlagam in dodeljujem vzroke. sprašujem in odgovarjam. tebi. ne vem kako in zakaj. misli se obešajo na vprašaje v sobi. lebdijo, opazujejo in so...
sovražim narejenost, a sem petsto petinpetdeset minut na dan narejena, ponarejena. s smehljajem na ustih. ne posojam zvezkov, ker jih nimam. ne posojam beležke, ker je moja, preveč moja. ujela sem misli vanjo. ne pustim jim pobegniti. ujete so v skice in besede brez pomena, ko jih bo nekdo zagledal bodo odletele. rišem deteljice in kamenčke ob poti. zamegljeno in odtujeno. iščem sebe v kotu omare. skodelica se pretaka na polici in peteršilček me gleda z okenske police.
"bluzim" naokoli. prsti plešejo po tipkovnici. ne pustijo se motiti in misli prehitevajo besede.
nerazumljivo, odprto, razpoznavno...
srečna, ker se ne vračam v svet sanj...
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar