dnevi se končujejo in začenjajo kot vsaki drugi. a so drugačni. bolj so pisani. ne tako črno beli in belo črni kot drugekrat. postavljam se na glavo, da bi našla vzrok, a se skriva mojim očem. želim si videti in spoznati, odkriti in raziskati. vse. vsak kotiček, vsako bilko vsako vdolbinico v koži. želim odkriti pomene dotikov, pogledov. zdi se mi, da imam tako malo časa. šestinosemdeset tisoč štiristo sekund na dan mi je premalo. in skodelica čaja se ohlaja na mizi.
ljubim trenutke. živim zanje in oni so kot ustvarjeni zame. modra barvica ostaja v škatlici. ne prepoznam. besede okamenijo in se razdrobijo, ko padejo na tla. glasno. dokončno. nepovratno.
razdvojeno gledam skozi okno. nebo in zemljo, zemljo in nebo. vsak jaz se ozira v svojo smer in se ne pusti zmesti ali pregovoriti. želim si zemljo in želim si nebo, želim si zdaj in želim si jutri. včeraj je pozabljen in zakopan. ne omenjajmo ga več... le še v najlepših sanjah. besede so zopet odveč in res nepomembne. a tako noro neresnično. prikladno in barvito. trenutek se zliva v trenutek. hkrati živim dvakrat. brez in z. misli se odločajo kako. kričim. razbijam in cepetam kot majhen otrok. hočem, zahtevam. a na koncu lahko le prosim.
prepletajo se niti mojih želja. zadovoljna sem s tem kar imam, toda obenem si želim več. včasih se mi zazdi, da ne zahtevam preveč. samo tisto očitno in lepo. to kar je pomembno. dvakrat jaz in dvakrat ti. bojim se prizadeti in oditi. bojim se, da boš ti odšel. toliko si želim izreči, a si ne upam. kaj je preveč? zate...
klasi žita se zibajo v vetru in me odnašajo v spanec. poveznem si čeber na glavo in prekrijem oči, da me nihče ne vidi. delam kroge po sobi. na polovici se srečam z mano. pozdravim se in odkorakam dalje. sončni žarek mi pokaže smer in prežge moje oči. ovijem si izposojen šal okoli vratu in zdaj sem varna. narisane oči na vekah mi pomežiknejo. lažno.
preveč v moji glavi in preveč sveta zame. vdira mi v misli in se igra s kalejdoskopom čustev in občutkov. rdeče, rumeno, zeleno... v meni. zmedeno.
na trepalnicah se nabirajo kapljice rose in lepo je. oči se zapirajo, da sanjajo.
izpraznim misli... izprazni misli. zaprem oči... zapri oči. spominjam se... spomni se. in štej zvezde kot poleti...
želim si objem v pozdrav in ne objem v slovo.
u.
Ni komentarjev:
Objavite komentar