sreda, 10. december 2008

Spet

snidenje. tako prisrčno in preprosto, kot da bi bili vedno skupaj.
smeh, nagajivi pogledi, šale...

solze so bile v tistem trenutku primerne. pa čeprav ne namenjene žalovanju, temveč sreči ob snidenju...
kako lepo, da so nas naše vezi spet potegnile k sebi. upam, da se kmalu spet snidemo, poveselimo...

zadnjič sem brala pismo. napisali smo si ga, ko smo želeli vsakega od nas opisati. poznala sem vas malo časa, že takrat pa sem čutila, da se bomo tudi kasneje še srečevali. mogoče le na cesti, ampak zavedam se, da bo na mojem obrazu takrat igral iskren nasmešek.

želim vam vse in še več...

u.

Ni komentarjev: