tole sem našla med brskanjem po predalih in pospravljanjem neskončnih kupov papirčkov, papirjev in takih in drugačnih zaznamkov ter na hitro napisanih misli.
pa še kako drži...
We are all a little bit weird.
And life is weird too.
And when we find someone
whose weirdness is compatible with ours,
we join up with them
and fall in mutual weirdness
and call it LOVE.
se sprašujem če sem našla tistega čudaka, ki bi hotel preživljati čas z mano. je res kar mislim? ali je samo utvara, ki sem jo ustvarila v tistih nekaj možganskih vijugah, ki trenutno funkcionirajo?
iščem odgovore, tam, pri sebi.
preveč razmišljam.
z njegovo roko si pobožam svoj obraz...
sklep za prihodnost: ne razmišljaj toliko!
(datum vstopa v veljavo: takoj, nujnost: alarmantna, neupoštevanje: trajna izguba razuma)
trenutno sem vijolične barve...
u.
