Tebi

nekaj Ti moram povedati... takrat, tisti sončni dan v gozdu sem Te znova začutila. znova sem spoznala, da Si povsod okoli mene. vem, da me povsod spremljaš in da Te skrbi zame. nikar. nekako, še sama ne vem kako in zakaj, sem srečna.

ptičje petje, ki se je razlegalo po gozdu me je zares prevzelo. z zaprtimi očmi sem poslušala. pesmi so me napolnjevale in se dvigovale proti zelenim listkom nad nami. zelena streha drevesnih krošenj se je pela nad nami.

si tam, si povsod.

u.

Ne najdem

še vedno se ne najdem. ne najdem se med obrazi, med nasmehi, med pesmimi. potrebujem čas, da spoznam... zdi se mi, da nisem sprejeta. da so pogledi včasih trdi in polni posmeha.
včasih pa se le prepustim ritmu.
takrat pozabim...

u.

Tri minute

... nepozabnega občutka.
... pozibavanja v ritmu.
... mravljincev.

ples je najbolj čaroben od vsega. ples je pogovor dveh teles z dotikom. z drobnimi spremembami v napetosti telesa. ples je čista sreča.
zame je postal nova zasvojenost. novi trenutki, ki me bodo polnili z energijo.
zanimivo je opazovati premikanje nog spretnih plesalcev in plesalk. tako lahkotni so. sami obrazi pa so še bolj zgovorni. na vsakem igra nasmešek.
on povabi njo. in že se vrtita. ni zavrnitve, ni težkih besed. je le vzklikanje, ploskanje in lebdenje stopal nad plesiščem. zanimivi pogledi. pogovori.
frfotajoča krila in ohlapne hlače. bele srajce in majhni čeveljci. roža v laseh in naramnice na ramenih.
živa glasba, zvok saksofona nežno plava po zraku. polni ušesa in misli. zadnja melodija, počasen ritem.

povabilo na ples. dotik roke in občutenje sape na vratu. počasen ritem, nežno zibanje...
prelepo, da bi bilo lahko res...

vse se zgodi z razlogom. čisto vsaka stvar ima svoj namen in nadaljevanje. ko bi ga le poznala... nadaljevanje teh treh minut...

u.

Sreča

ne poskušajte me ujeti. letim. nekje daleč stran od tal.
majhne, majcene tri minute me lahko napolnijo z energijo, ki se potem pretaka in gori v mojih očeh.
srečna sem!

u.